Tudi sam sem bil že velikokrat v Trstu in opazil, da je mesto drugačno od Ljubljane in da živi nekako drugače. Podobno velja tudi za druga italijanska mesta. Tudi to sem opazil, da v italijanskih mestih precej redko najdeš velike trgovske centre, razen morda v največjih kot sta Rim in Milano pa še tam so nesorazmerno majhni glede na trgovske potenciale teh mest. Trgovske centre so zgradili zunaj, kar precej daleč od mest. Očitno je, da je zakonodajalec ustrezno opravil svoje delo. N’Toko je opazil in povedal, v čem je sistemska razlika in predvsem kakšne ugodne posledice ta ima.

Ob tem je seveda treba biti tudi realen: v Trstu je veliko trgovinic, ki ponujajo italijanske izdelke. Zelo redko pa se spomnimo, da je Italija 30x večja od Slovenije in ima temu primerno več lastne ponudbe, od tople Sicilije s pomarančami do zmernega severa z industrijo in mrzlega s smučarijo v istem letnem času. Malce sem tudi skeptičen do kulture majhnih trgovinic vse povsod. V italijanskih mestih najdeš v samem centru trgovine iz “19. stoletja”, kjer dobesedno smrdi po tem stoletju in s prodajalcem/ko, ki ne ve čisto dobro, kaj tam sploh počne. In kjer nikoli ne vidiš kupca. Velikokrat sem se spraševal, zakaj so sploh tam in čemu služijo. Edino česar sem se spomnil, je pranje majhnih vsot denarja.

A ne glede na to, če pogledamo Ljubljano. Gospod župan Janković je s svojo ekipo polepšal Ljubljano in jo je naredil/dela kot se le da svetovljansko. Del mesta je v veliki meri ostal domačinom, npr.tržnica, lokali na Kongresnem trgu, tudi Kresija in vse kar je izven ožjega cestnega obroča (Aškerčeva, Roška, Masarykova, Bleiweisova). Za to si on in prof. Koželj zaslužita vse pohvale, mogoče tudi spomenik. Tako lepa bo verjetno Ljubljana ostala.

Ob tem pa je postala zelo podobna nemškim mestom z nekaj malega mediteranskega pridiha. Oblegajo jo turisti, ki jim je fino, da so na razpolago iste trgovine, ista pijača kot v Nemčiji ali na Nizozemskem, kupujejo pa ne veliko. Po lokalih v centru zasedajo skoraj vse mize. Veliko jih v bistvu niti dobro ne ve, kje so, le da je vse ceneje kot pri njih (že dolgo ne velja za Italijane).

A vseeno, kultura majhnih trgovinic in storitev (ne le v strogem starem delu mesta) vpliva na nas domačine, da se tudi mi veselimo življenja in v njem uživamo, predvsem nas ob pogostih srečevanjih poveže. Najbrž je čas, da se Ljubljani doda še domačnost, da turisti opazijo razliko med na primer Bonnom in Ljubljano. Morda bi taka Ljubljana privabila tudi bolj petične in kulturno zahtevnejše goste, ki bi bili za to pripravljeni potrošiti tudi kak evro več. Za kaj takega pa se bosta morala župan in profesor Žnidaršič še posebej potruditi! 

Spoštovane bralke in spoštovani bralci, med pogovorom z Lučko Kajfež Bogataj sem postavil trditev, da Kitajska danes proizvede 44 odstotkov električne energije s pomočjo obnovljivih virov. Številka potrebuje pojasnilo, to se je res zgodilo, a bilo je to letošnjega maja, ko je bilo veliko sonca. Letno povprečje je nižje, delež je okoli 30 odstotkov.

Leta 2023 so na Kitajskem sicer namestili skoraj dve tretjini novih svetovnih zmogljivosti sončnih in vetrnih elektrarn, a s skokovitim razvojem Kitajske se povečujejo njeni toplogredni izpusti, pospešeno gradijo namreč tudi nove termoelektrarne. Količina elektrike iz novih premogovnih elektrarn je leta 2023 presegla količino elektrike iz novih elektrarn na obnovljive vire energije.

Na Kitajskem naj bi se sicer rast toplogrednih emisij ustavila v desetih letih. Takšen je načrt partije. Nič kaj spodbudno. 

Prilagajanje na podnebne spremembe, ali kot ga klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj poimenuje kot prvo vprašanje za Slovenijo, je tisto, kar močno pogrešamo. Narave pač ne moremo obtoževati, niti od nje zahtevati odgovornosti. Pač pa to lahko zahtevamo od naših politikov, predvsem od vsakokratne vlade. Klimatologinja poudarja pomen prostorskega načrtovanja in discipline pri umeščanju objektov v prostor tako, da nam ujme, ki jih pričakujemo in doživljamo že vrsto let, ne naredijo škode v milijardah. Ihta politikov, da ’’debirokratiziramo’’ postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj, se je pokazala ob podnebnih spremembah za škodljiv ukrep. Mnenja mnenjedajalcev za upravne enote niso več obvezna! In upravne enote naj ne bi bile za nič krive? Povezuje jih ministrstvo za javno upravo. Izdajanje soglasij je bilo za politike administrativna ovira. Če investitor gradi objekt brez da bi vedel, kakšna je sestava tal, se mu lahko zgodi, da mu zemeljski plaz v deževju objekt odnese ali poruši ali pa voda zalije kleti naselja, kot se je to zgodilo v Logu pri Brezovici. Obvezna izdelava geoloških poročil je za politiko administrativna ovira!

Ali ni za milijardno škodo avgusta 2023 kriva vlada? Vladala je že več kot eno leto. Imamo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Ampak kaj napišejo na svoji strani: ’’Skrbimo za učinkovito energetsko preskrbo in uvajanje sodobnih energetskih politik, s posebnim poudarkom na pospešenem povečevanju deleža obnovljivih virov energije. Ti so ključni za varovanje okolja, energetsko samooskrbo in blažitev podnebnih sprememb.’’ Povsem zgrešen cilj. Nobenega dokaza doslej niso predstavili, da bi s postavitvijo načrtovanih preko 100 vetrnic kakorkoli blažili podnebne spremembe. Nujno je preusmeriti to ministrstvo in tudi vlado ter denar v prilagajanje podnebnim spremembam.

Izgleda, da je sestavni del podnebnih sprememb tudi debelejša toča. Nekaj sončnih panelov je pri nas že razbila. Upam, da nas je izučilo.

Intervjuvanka večkrat omenja sušo kot eno od nevarnosti za kmetijstvo. Ali ima vlada načrte o namakanju? Ali pa vsaj, da omogoči kmetom škropljenje njiv in travnikov z vodo s pomočjo 6- ali 8-kopterjev. Če so ti brezpilotniki dobri za škropljenje s pesticidi (spletne ponudbe), bodo tudi za vodo.

Poglejmo ministrstvo za obrambo, ki ima v sklopu tudi upravo za zaščito in reševanje in Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ministrstvo ima na svojih straneh še vedno resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022. Zdaj končujemo leto 2024! Že ta resolucija opozarja na preventivo, ki ni zadovoljiva, a v javnosti imamo vtis, da se to ministrstvo zgane post festum, kot se je to zgodilo avgusta 2023.

In kaj bi poreklo računsko sodišče o tem, da bi denar namenili prilagajanju namesto vedno novemu milijardnemu poravnavanju škod? 

Pred dnevi smo prebrali, da bo na grajskem pobočju podrtih 205 dreves in jih bodo z grajskega griča odvažali s helikopterjem.

Naša iniciativa že od samega začetka prizadevanja za ohranitev osrednje ljubljanske tržnice opozarja na drsenje zemljine grajskega hriba. Mestna oblast sedaj to potrjuje. A istočasno oporekamo poseku dreves, saj korenine zadržujejo drsenje zemljine, smo se učili v šoli. Posek 205 (dvestopet) dreves bo omogočil, da bi zemlja še hitreje drsela, nas poučujejo strokovnjaki. Verjamemo, da je potrebna drugačna sanacija grajskega pobočja. Ali pa je posredi prodaja drevesnih debel? Morda niso slučajni poseki dreves v Tivoliju, na Rožniku in drugod.

Ljubljanska mestna oblast trmasto vztraja pri gradnji garaže na območju osrednje tržnice. S tem bi – morda tudi namenoma - uničili edinstveno lepoto, ki je ni nikjer v svetu: Tromostovje, pod katerim teče Ljubljanica, tržnica, stolnica, semenišče z bogatimi freskami in nad vsem tem se dviga grad. Celo predsednica evropske centralne banke – pred njo pa tudi že mnogi tuji obiskovalci in državniki - si je prejšnji teden z zanimanjem ogledala tržnico in se pogovarjala s prodajalci, smo prebrali.

In zakaj hoče mestna oblast uničiti srednjeveško kulturno dediščino in onemogočiti na tem prostoru prodajo doma pridelanih pridelkov? Zaradi avtomobilov! Medtem pa je kriza avtomobilske industrije v Nemčiji, v Evropi. Kriza delovnih mest je na pohodu. Ljubljanska mestna oblast bi pa gradila garažo v samem centru. Paradoks je, da je prav mestno središče zaprto za avtomobile. In izkopali bi gradbeno jamo za garažo, da bo zemljina čimprej zgrmela v Ljubljanico! Ni nam znano, da bi strokovnjaki izračunali tudi škodljiv vpliv podzemnih voda. Evidentna je velika škoda zaradi podzemnih vod na Kongresnem trgu, da ne govorimo o odstoječem izdolbljanju pod Plečnikovimi arkadami.

Torej, zelo delikatno je, če se izkoplje gradbeno jamo! Velika resnica je, da garažo hoče samo mestna oblast z županom na čelu. Večina prodajalcev je izjavila, da ne potrebuje garaže. S svojim avtom pripeljejo zjutraj pridelke na trg in po končanem tržnem času pride družinski član po ostanek pridelkov in tržne predmete. Vmes ta avto potrebujejo domači za svoje potrebe. Vsekakor je potrebno nekaj izboljšav na prodajnih mestih, saj prodajalci zaslužijo bolj civilizacijske, človeške pogoje. Vendar je te izboljšave potrebno urediti v soglasju z njimi!

Menimo, da bi morala mestna oblast (v tem primeru ne bi bilo blokade niti medijev niti omejevanja prostora, kot je bilo v primeru našega zbiranja podpisov) za tako sporen projekt, kot je garaža pod tržnico, nujno razpisati referendum. Namreč, vsi županovi volilci ne odobravajo gradnje garaže pod tržnico. Ko smo leta 2010 istočasno zbirali podpise, župan Janković za volitve za župana, iniciativa Tržnice ne damo in Lista za čisto pitno vodo pa za referendum proti garaži

pod tržnico. Kar nekaj ljudi, ki je oddalo podpis na Listi Zorana Jankovića, se je potem odpravilo na našo stojnico in oddalo podpis proti garaži pod tržnico. Opomnili smo jih, da to ni združljivo, kajti če glasujejo za župana, so avtomatsko za garažo pod tržnico. Ti ljudje so nam pojasnili – če povzamemo skupno točko – da so za župana, niso pa za garažo pod tržnico. Zatorej menimo, da bi bilo edino pravilno po vseh teh letih, da so občani Ljubljane tisti, ki jasno povedo, ali so za garažo ali niso.

Slišimo, da se prazni stavba Kresije, da bi se obnovila za hotel. Z referendumom bi se morali tudi odločiti o prodaji Kresije, mogočne secesijske stavbe, ki je bila zgrajena za namene mestne uprave. Nikakor ne za hotel! Skupaj, Kresija in Filipov dvorec simbolizirata vhod v staro mestno jedro.

Mestna oblast je izvoljena zato, da skrbno upravlja z našim prostorom, da ohranja našo kulturno dediščino, da skrbi za varnost in dobro počutje občanov (kar vključuje tudi zdravje, izobraževanje idr.). Občani Ljubljane hočemo uveljavljati svoje enakopravne pravice in realizirati skupne interese v svojem mestu in v svoji državi. Nikakor pa nihče ne sme uveljavljati svojih interesov ter uveljavljati svojo voljo v škodo občanov. 

Naj namesto Goloba ovadijo ljudstvo? Ljudstvo ga je vendar izvolilo ravno zato, da Slovenijo očisti »janšizma«, to je vseh Janševih spornih praks proti demokraciji, ki jih je še v veliko večji meri kot prej izvajal v zadnji vladi. Že ko premier samo ponavlja to »grozno« besedo »janšizem«, je zanjo ozmerjan. Ko pa poskuša Janševe nezakonite poteze odpraviti, ga policija ovadi. Zakaj? Ker bi to moral storiti zakonito, brez vmešavanja v institucije. Pa se je res vmešaval? To trdita Tatjana Bobnar in njen »izbranec« Lindav, Golob pa zanika. Kdo je bolj verodostojen, komu verjeti?

Tatjana Bobnar je v marsikaterih očeh ali tudi v srcih postala velika poštenjakinja in žrtev v času, ko so jo Janševi premestili v Tacen. Mahnič jo je že prej pobalinsko naganjal iz njene pisarne in s tem napovedal, kaj bo, seveda »brez vmešavanja« v kadrovsko politiko policije. Kajne Janša? Kajne Hojs? Na naše zadovoljstvo jo je Golob izbral za notranjo ministrico, čeprav, s pogledom nazaj, bi bilo bolje, če je ne bi. Iz karierne policistke se je težko prelevila v političarko. Z vrha policijske hierarhije, ki prinaša avtoriteto, veliko (samo)spoštovanja in ukazovanja podrejenim, je pristala v drugačnem okolju, vpeta menda v pogovore političarke s politikom. Dalj časa nismo vedeli, do njenega zame nepričakovanega izbruha, da je nezadovoljna zaradi premierjevih pogledov in, po njenem, zaradi njegovih nezakonitih zahtev. Po drugi strani se je med začetnimi Golobovimi pristaši počasi izoblikovalo več skupin, med njimi: brezpogojni podporniki; veliki razočaranci zaradi previsokih pričakovanj in neupoštevanja različnih ovir; nekateri (in teh je vedno več) so ga začeli doživljati, da je lopov, lažnivec, nesposobnež in vse njegovo početje a priori in neselektivno razlagati skozi to svojo prizmo. Izkrivljeno? Sama sem med tistimi, ki ne reagirajo na prvo žogo in takoj ne verjamejo ne znancem ne novinarjem ne politikom, prepričati se želijo sami, če se le da ob podatkih, ki jih dobijo.

Se tudi vam zdi, da so vsi politiki enaki? Da med Janšo in Golobom ni nobene razlike? Da gre Golob po Janezovi poti? Saj se nas večina še gotovo spominja, kaj je pod Janšo počela policija z »robokopi«? Napisali so za 5 milijonov glob - tudi za sendvič na stopnicah - , na podlagi nezakonitih odlokov, tlačili v marice ljudi, ki so brali ustavo, streljali ljudi z gumijastimi naboji in zaplinjali mesta …, Hojs pa jih je nadziral. Tisti Hojs, ki je »dokončno odstopil«, Janša pa odstopa ni sprejel, ker ga je potreboval, da je izvajal njegove čistke na policiji, menjave z zvestimi oprodami. (Kaj pa nezakonita nabava mask, respiratorjev itd.?) Je Janšo (in Hojsa) kdo ovadil zaradi »vmešavanja« v kadrovanje? Ne, razlika med Golobom in Janšo je zato očitna. Ga je ovadila policija? Ga je ovadila Tatjana Bobnar? Ga je tako klevetala kot zdaj Goloba? Jo je degradacija v Tacen manj prizadela kot izguba ministrskega mesta? Nočem zmanjševati Golobovih napak ali nezakonitosti, bivša ministrica pa me res ne prepriča, da jo vodita samo resnicoljubnost in poštenost, ker ti dve lastnosti ne poznata različnih vatlov za različne ljudi. Ne poznata recimo obtoževanja zaradi neresničnih domnev. Z njenega obraza, iz izgovorjenih besed in njihovega tona sijeta (tudi) užaljenost in maščevalnost. Škoda. Ne izgublja samo Golob, ampak tudi ona in mi. Državljani. 

Ob branju izjav novega ministra za obrambo, se lahko strinjamo z ugotovitvijo kolumnista dr. Vlada Miheljaka, da je izgubil razsodnost. Takšne fraze pa tudi kažejo, da minister ne razume (naše) družbe, družbena dogajanja, naše zgodovine, zakaj in kako smo prišli do države - nima niti znanja iz družboslovja, ki se pričakuje že od gimnazijca! Tovrstno znanje se pričakuje od nekoga, ki je postavljen na odgovorno funkcijo vodenja državnega področja, kjer se morajo sprejemati odločitve, prepoznati specifični interesi države, imeti vizijo, v katero smer naj se področje razvija. Če smo suverena država. Če pa nismo oziroma jo naši politiki takšno delajo, je pa seveda dovolj poslušati in izvajati direktive, sprejete v nekih drugih centrih moči, kjer se sledi interesom drugih držav.

Novi minister govori o „svetem domoljubju“, ki ga moramo gojiti pri mladih. Kje pa je njegovo domoljubje, če je pripravljen voditi resor, o katerem nima nobenega znanja (po poklicu je veterinar) in ga zato ne bo mogel opravljati kvalitetno oziroma tako, da bo dobro za državljane ? Za manj zahtevna dela se zahteva ustrezna kvalifikacija, za funkcijo, ki vključujejo porabo našega denarja in obrambo države, pa to ni potrebno?

Izjave o vrednotah, ki naj bi veljale za druge, na pa za tiste, ki jih vneto zagovarjajo, so značilne za mnoge oblastnike in so sprejemljive za volivce, ki s svojimi frustracijami niso opravili. Večina volivcev, med njimi tudi volivcev stranke, kateri pripada nov minister za obrambo, pa tako dvoličnost ne sprejema in želi na vodilnih funkcijah osebe z znanjem, saj le kompetentni politiki lahko sprejemajo odločitve - dobre za državljane. 

Župan občine Dobrova – Polhov Gradec je politik, katerega osnovni cilj je pridobivanje glasov volivcev. Z zavajajočimi in pomanjkljivimi navedbami skuša biti všečen svojim volivcem.

Dejstva so takšna, kot so navedena v intervjuju v 35. številki Mladine. Območje »centra Dobrove« je bilo v zadnjih štirinajstih letih 5 krat delno ali v celoti poplavljeno. Zaradi pogostosti poplav na tem območju od leta 2010 naprej se dejansko to območje razvršča v razred srednje poplavne nevarnosti. Žal se na tem območju v stavbi občine Dobrova–Polhov Gradec nahaja tudi otroški vrtec. Ker gre za občutljivo skupino ljudi, je dejavnost varstva otrok skladno s Prilogo 2 »Poplavne uredbe« prepovedana. Tako kot med vsako prejšnjo poplavo sem bil tudi med zadnjo, 4. 8. 2023, ob 9.15 h na Dobavi skupaj z državnim sekretarjem na MNVP in direktorico DRSV. Predstavnik Civilne zaščite na cestni zapori nam ni dovolil prehoda. Kljub temu sem si kasneje zelo natančno ogledal posledice poplave na celotnem porečju Gradaščice. Župan površno povzema dejstva, zgodovino in vsebino Državnega prostorskega načrta za JZ del Ljubljane in naselji v občini Dobrova–Polhov Gradec (DPN). Strokovno in okoljsko je najbolj primerno zmanjševanje poplavne ogroženosti urbanih območij z ohranjanjem ali intenziviranjem poplav na naravnih poplavnih območjih, kjer ni škodnega potenciala. Na javnih razpravah DPN je javnost (prebivalci Dobrave) soglasno zavrnila predlagano varianto z dvema suhima zadrževalnikoma s trditvijo, da območje Dobrove ni poplavno ogroženo in z zahtevo da »Dobrova ne bo reševala poplavne varnosti Ljubljane«. Zato se je investitor na podlagi dodatnih analiz odločil za strokovno manj primerno varianto: povečevanje pretočnosti skozi Ljubljano, dodatno preusmerjanje poplavnih vod na Barje ter manjši volumen zadrževanja na porečju Gradaščice. Zato je načrtovani nasip zadrževalnika Razori 1,5 m nižji, kot je bil prvotno predlagan. Ignorantsko je občina na tem območju načrtovala izgradnjo obvoznice in širitev centra Dobrove. Tudi v OPN je občina morala upoštevati dejstvo, da gre za poplavno območje, in bo gradnja možna šele ob izvedbi zadrževalnika Razori. Že prva poplava septembra 2010 (in vse naslednje) je potrdila pravilnost strokovnih ugotovitev o poplavni ogroženosti urbanih območij ob Gradaščici in Horjulki in nujnost izvedbe predlaganih protipoplavnih ureditev. Poplave 16. in 17. 9. 2022 ter 4. 8. 2023 so potrdile pravilnost v DPN načrtovanih in že izvedenih ureditev na območju Ljubljane, Polhovega Gradca, Dolenje vasi in Šujice. Župan je pozabil navesti, da zato v navedenih naseljih ob Gradaščici med zadnjo ujmo ni bilo poplav. Nepomembna se mu zdi rekonstrukcija 4 km dolgega odseka regionalne ceste Dvor - Žerovnik, kjer sta leta 2004 zaradi poplav dve osebi izgubili življenje. Vse te projekte je izvedla država. Pred tem je bil leta 2014 Polhov Gradec dvakrat poplavljen. Lanske poplave so najbolj prizadele hudourniško območje Polhograjskih dolomitov. Prizadeta je bila predvsem infrastruktura, ki je v pristojnosti občine (ceste, mostovi, prepusti, vodovod). Škoda bi bila bistveno manjša, če bi ta bila načrtovana in izvedena z dovolj veliko odpornostjo na za to območje značilne naravne procese. Župan še vedno ne razume, da na območjih strmih grap in pobočij ni možno zadrževati visokih vod. Potrebno je izvajati ukrepe, ki zmanjšujejo erozijsko moč vode in uravnavajo pretok plavin. V DPN je navedena obveznost DRSV, da izvede protierozijske ureditve na 16 hudourniških pritokih Gradaščice. Tudi to dejstvo je župan pozabil omeniti. Župan se ne zaveda dejstva, da so trendi podnebnih sprememb bolj intenzivni, kot je bilo predvideno. Zato je že sedaj potrebno razmišljati o dodatnih ukrepih na Božni zaradi varnosti Polhovega Gradca (in ne Ljubljane) ter dodatnim aktiviranjem obstoječih poplavnih površin.

Župan s svojimi somišljeniki bi se moral sprijazniti z dejstvom, da bo območje Dobrove, Razorov in Spodnjih Razorov poplavno ogroženo, dokler ne bodo izvedene ureditve Horjulke in Gradaščice, predvidene v DPN. Z nestrokovnimi razlagami načrtovanih rešitev zavaja občane, pa tudi širšo javnost. Očitno politiku glasovi volivcev pomenijo več, kot njihova varnost. 

V vaši rubriki Izjava tedna dne 11.10. je bila povzeta tudi tale izjava podjetnika Joca Pečečnika (v podkastu Kluba slovenskih podjetnikov SBC): „Jaz imam v klubu toliko pametnih posameznikov, da lahko rečem, da imamo še en slovenski „AI“ tukaj notri.“ Če tako pravi, bo že držalo. Žal sem pozabil, kdo nam je dal vedeti - lingvist Chomsky ali neki priznani biolog - da deluje umetna inteligenca na ravni kognitivnih sposobnosti nevretenčarjev. 

Grega Repovž v uvodniku Trmaste grče pravilno ugotavlja, da v Sloveniji odločevalci, torej politiki, nimajo vizije, v katero smer naj bi se slovensko gospodarstvo razvijalo. Ko so se pojavile napovedi o odpiranju lakirnice Magne v Hočah, sem županu (in ker sem naletela na gluha ušesa še funkcionarjem občine) ter ministrstvu za gospodarstvo pisala, da gre za investicijo, ki nima perspektive in jim predlagala, da proučijo razloge zaprtja Magne v Kanadi. Iz dogajanj v razvitih državah namreč lahko vidimo, kaj čaka manj razvite države. Sklepam, da je ministru, po izobrazbi agronomu, in županu, po izobrazbi gradbeniku, bilo težko preučiti ekonomske pogoje poslovanja podjetij v razvitih državah in zaznati smer, v katero se giblje njihov nadaljnji razvoj.

Charlie Munger, uspešni investitor, pravi, da obstajate dve vrsti znanja: pravo znanje, v katerega je treba vložiti veliko časa in razmišljanja, in t.i. „šofersko znanje“. Munger meni, da so tisti, ki imajo „šofersko znanje“, ljudje, ki se pretvarjajo, da vse vedo. Znajo prirediti dobro predstavo, videti so prepričljivo. Poslovni partner omenjenega investitorja Warren Buffett pravi, da mora vsakdo poznati svoje območje strokovnosti, svoja območja razumevanja, a tudi ostati znotraj tega območja, ker to območje razume - izven tega območja pa slabo ali sploh ne razume, kaj se dogaja.

Tovrstne nasvete verjetno upoštevajo investitorji in vsi tisti, ki vedo, da bodo za svoje neuspešne odločitve odgovarjali. Naši politiki pa so običajno nagrajeni za napačne odločitve, ki jih sprejemajo, njihove napake pa plačamo državljani iz svojih žepov oziroma z nižjim standardom … Kljub temu večina volivcev verjame „šoferskemu znanju“. Zato „trmaste grče“ ne rabijo vedenja o tem, kaj se v svetu dogaja in kam naj bi šel razvoj, ki bi nam in bodočim generacijam prinesel lepšo prihodnost in boljši standard. 

Spoštovani, dne 31. 8. 2024 smo v Mladini lahko prebrali članek g. Roka Fazarinca z naslovom »Ironija: Občina Dobrova - Polhov Gradec ni dovolila gradnje zadrževalnikov za Ljubljano, zdaj pa je bila že trikrat potopljena«, v katerem je zapisano, da če bi Občina Dobrova - Polhov Gradec privolila v izgradnjo zadrževalnikov v občini in Ljubljani, ne bi bilo poplav.

Zadnje poplave dne 4. 8. 2023 so razkrile poplavna območja v občini Dobrova - Polhov Gradec in Ljubljani, zato moramo na tovrstno netočno »ugotovitev« g. Fazarinca nemudoma in odločno odgovoriti; v področju predvidenega zadrževalnika na Dobrovi in dolvodno proti Ljubljani ni bilo večjih poplav! Večje poplave in škoda so v Občini Dobrova - Polhov Gradec nastali gorvodno, vse od naselja Hruševo proti Polhovemu Gradcu, in v zalednih vodah, kjer je uničilo več kot 70 km cest, več mostov in ostale infrastrukture. Tam pa niso bili izvedeni protipoplavni ukrepi zalednih in hudourniških voda, kot je bilo obljubljeno in načrtovano. Torej v lanskih avgustovskih poplavah smo v naši občini utrpeli veliko škodo, a na popolnoma drugem koncu, kot je načrtovan zadrževalnik. Zato pozivamo g. Fazarinca, da si ogleda posnetke iz časa poplave in ustrezno popravi svoje pavšalne »ugotovitve«.

Država že od leta 1977 dalje izvaja raziskave in analize za povečanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane. Leta 2007 je bila v okviru načrtovanja celovite ureditve povodja Gradaščice za povečanje poplavne varnosti izdelana rešitev z dvema zadrževalnikoma, v Brezju in na Dobrovi. Leta 2008 je bil v Občini Dobrova - Polhov Gradec izveden posvetovalni referendum, na katerem je bilo 98 % občanov proti obema zadrževalnikoma, zato je DRSV izločila zadrževalnik na Brezju in dodala nasip v Kozarjih za zaščito Ljubljane, na Dobrovi pa pustila zadrževalnik. Vendar kljub neizgradnji zadrževalnikov Ljubljana (zaradi povečanja pretočnosti Gradaščice v Malem grabnu) v avgustovskih poplavah ni bila poplavljena ali imela škode na JZ delu Ljubljane.

Ironično pri celotnem članku je prav to, da je država izvedla vrsto analiz za poplavno zaščito JZ Ljubljane, v katerih je bilo več variant, kako ustavljati vodo že gorvodno iz Polhograjskih Dolomitov, izbrana pa je bila najcenejša – zadrževalnik na Dobrovi. Država je leta 2013 sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane v naseljih Občine Dobrova - Polhov Gradec. Faza 1A tega projekta je bila izvedena (odprtje Malega grabna, ukrepi v Polhovem Gradcu), faza 1B, ki predvideva nasip in zadrževanje vode pred Ljubljano in zadrževalnik v Razorih, pa še ni bila izvedena.

Pa vendar neizvedba teh zadrževalnikov ni ogrozila niti Ljubljane, (ponovno, JZ del Ljubljane ni bil poplavljen) niti Dobrove. Kaj bi torej izgradnja teh zadrževalnikov doprinesla v lanskoletnih avgustovskih poplavah, ni jasno.

Sedaj se pokaže vsa ironija načrtovanja države in sprejetja Uredbe o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane v naseljih Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki naj bi zajemalo tudi ukrepe poplavne varnosti v Občini Dobrova - Polhov Gradec, pa je v planu samo še izvedba zadrževalnika Razori, tik ob meji z Ljubljano. Kot omenjeno v članku g. Fazarinca, je Občina vedno opozarjala na zaustavljanje vode na hudourniških zalednih vodah in postavljanje zadrževalnikov gorvodno, da se zaščiti tudi občane Dobrove - Polhov Gradec, v Polhograjskih Dolomitih, Polhovem Gradcu, Dvoru, Hruševem, Gabrju in na koncu, Dobrove in Razorov. In ravno hudourniške vode so povzročile pravo razdejanje. Dostopna prezentacija s slikami v prilogi ter spodnji video posnetek: https://www.dobrova-polhovgradec.si/objava/865986.

Žal v sprejeti Uredbi iz leta 2013, kljub različno izvedenim študijam, ni ukrepov za zadrževanje vode gorvodno. To se je pokazalo v lanskih avgustovskih poplavah, zato je v naši občini nastala škoda v višini 37 mio EUR, če se to ne bo rešilo, bo škoda v prihodnosti še večja, saj je lani avgusta padlo med 250 in 300 mm dežja, v letu 1926 pa 200 mm dežja, kar pomeni, da država z ukrepi prav nič ne rešuje Občine Dobrova - Polhov Gradec, kot je omenjeno v članku. Občina ni proti zadrževalnikom in poplavni varnosti, vendar si prizadeva za poplavno zaščito celotne občine in vseh krajanov, tako iz JZ dela Ljubljane, kot iz občine Dobrova - Polhov Gradec.

Strinjamo se, da v kolikor ne bi bilo izvedenih ukrepov iz faze 1A, bi bila katastrofa v Polhovem Gradcu še mnogo večja, prav tako bi bila Ljubljana (če ne bi bil razširjen Mali graben) ponovno poplavljena in škoda velika. Nikakor pa ne drži trditev, da bi zadrževalnik na Dobrovi v teh poplavah karkoli zaščitil.

Poplave so bile priložnost za evalvacijo ukrepov poplavne ogroženosti JZ dela Ljubljane in Občine Dobrova - Polhov Gradec. Pokazalo se je, da bi država morala prioritetno planirati zadrževanje vode gorvodno in to vključiti v svoj program in državni prostorski načrt, ne pa ponovno nesmiselno vztrajati pri parcialnih rešitvah.

Lep pozdrav.