Uvodnik / Grega Repovž: Režim
Dva leva / Vlado Miheljak: Bombonjere in globe
Potem ko je pred tednom britanski premier Boris Johnson napovedal, da Rusija pripravlja državni udar v Ukrajini, je tokrat napravil še nadaljnji korak – priletel je v Kijev, kjer je povedal, da bi bila ruska invazija dizaster tako za Rusijo kot celotni svet. Ameriška vlada pa je napovedala premik tri tisoč vojakov iz zahodne v vzhodno Evropo.
V ozadju vsakodnevnih škandalov, zlorab in surovosti Janševa vlada pospešeno utira pot naši drugi nuklearki, ki bi jo tako kot prvo postavili Američani, čeprav ti grdo zaostajajo za dosežki ruskih, kitajskih in korejskih ponudnikov.
V obdobju bližajočih se volitev, ko javno življenje zaznamujejo strankarske kampanje, javnomnenjske ankete in projekcije sedežev v državnem zboru, moramo na glas spregovoriti o dejavniku, ki dejansko narekuje potek celotnega procesa: ljudje sovražimo parlamentarno demokracijo.
Nedavni diplomatski zdrs predsednika vlade glede Tajvana je še ena od njegovih nesrečnih zunanjepolitičnih epizod, toda antologijskih razsežnosti. Za politične samodržce je največji dosežek, če njihova dejanja pridejo v zgodovinske učbenike kot popperjanski dokaz, česa ne morete in smete početi. In Janez Janša si to nedvomno zasluži. Toda predsednikove težave so žal problem države. V mimohodu »tajvanskega problema« smo zato razkrili vse naše sedanje politične pritlehnosti, tradicionalno nacionalno introvertiranost in kup neznanja. To na žalost ni zgolj problem sedanje vlade, temveč tridesetletnega nerazumevanja politične ekonomije mednarodnih odnosov te mlade države. Ne gre torej zgolj za Janševo abotno privatizacijo slovenske zunanje politike. »Tajvanski problem« razsvetljuje več, kot mislimo. In zato zasluži našo pozornost.
4. 2. 2022 | Mladina 5 | #MLADINA_PLACLJIVO#