Mladina 22/2008

»Rekel bom kot Krleža: bojujem se proti neumnosti«

Medtem ko je njegov soimenjak Dobrica Ćosić živel nadrealistično življenje pisatelja, ko je kot Titov gost na »Galebu« mesece križaril po svetovnih morjih, je Bora Ćosić sedel doma in pisal surrealistične knjige o Titovi Jugoslaviji. Začel s pomenljivim naslovom »Hiša lopovov«, zaslovel pa z »Vlogo moje družine v svetovni revoluciji«, za katero celo kritikom zmanjka besed. Najsi jo opišejo kot nadrealizem, kot samoironijo, kot pregnani humor, kot izvirni literarni alkimizem, vsakič se jim izmuzne. Ob njeni genialni norčavosti iz duha enopartijskega režima so uživali in rasli njeni jugoslovanski bralci leta 1969 še kot otroci socializma; stari režim - objekt ironije - je propadel, knjiga pa kot nadrealizem živi še naprej in najdeva nove bralce, zadnjič so jo pograbili nemški, tokrat prihaja med slovenske bralce. Seveda Ćosić ni umrl s svojo najslavnejšo knjigo, napisal jih je še desetine, se po pol stoletja življenja v Beogradu na vrhuncu Miloševićevega gospostva leta 1992 izselil, najprej v Rovinj, od leta 1995 pa živi v Berlinu. Njegovo novo realnost zrcalita naslova »Dnevnik apatrida« in »Izgnanci«, s katerimi je osvojil evropsko nagrado za razmišljanje na leipziškem knjižnem sejmu.

Dr. Mladen Dolar, filozof

Mladen Dolar je skupaj s Slavojem Žižkom, Rastkom Močnikom in Alenko Zupančič eden izmed ustanoviteljev tako imenovane ljubljanske šole teoretske psihoanalize in eden najboljših poznavalcev Heglove filozofije in francoskega strukturalizma. Dvajset let je učil na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dokler se ni pred nekaj leti odločil mesta izrednega profesorja zamenjati za raziskovanje. Od tedaj je izdal knjigi O skoposti (2002) in O glasu (2003) ter nazadnje knjigo z naslovom Prozopopeja (2006).