položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 0 | ID: 43185| Tiskana: 13 / 2010 urejanje »

Mladina 13/2010

2. april 2010

201013
Mladina 13/2010

Prelistaj revijo


uvodnik

Grega Repovž: Prekletstvo rože

PREBERI

Druženje

Tvorta za tviteraše

Kaj je Twitter?

Zakaj bi uporabljali Twitter?

Cerkev naj se umakne iz gospodarstva

Odpadki za proizvodnjo cementa

V četrtem krogu pekla

OBČINSKA HIMNA

Mladinamit št. 751

Odlagališča smeti

Namesto dreves bi odsekali Mladino

Vsi so za trg, a trga ni

Ura za Zemljo

Pozabljeni tuji delavci

Dosmrtni zapor, prvič

Ertlov gozdiček

Libija je za Slovenijo zanimiv trg

Top flop: Miganje

Lara proti Jelinčiču

Kalkulator: Kratke novice

Petkove skrbi

Reforma zdravstvene reforme?

Za Patrio gre!

Ponesrečeni koroški politični poker

O terorizmu

Svet: Kratke novice

Dr. Ivan Eržen

152 novih občin v 16 letih

Ameriški napad

Tujina

Salomonska delitev malic

Dobički prihodnosti

Zgodovina pozabe

Razvitejši sežigajo

(Ne)preverjeni mučenik

Konec Amerike

Urša Marn

1. 4. 2010  |  Mladina 13

Prof. dr. Rajko Kenda o reformi zdravstva

/media/www/slike.old/mladina/vintvelikarajko_kenda_bkimg_5368.jpg

Potem ko je Borut Miklavčič zaradi zdravstvenih težav napovedal umik s položaja ministra za zdravje, je bil nekaj časa v igri za njegovega naslednika prof. dr. Rajko Kenda, a je povabilo predsednika vlade po premisleku zavrnil. Kenda je strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana in predsednik zdravstvenega sveta, najvišjega strokovnega posvetovalnega organa ministra za zdravje. Ker je s tem ministrova desna roka, ima pomembno besedo tudi pri sedanji reformi zdravstva. Njegov odgovor na čedalje večje likvidnostne težave zdravstvene blagajne je enostaven: premišljena racionalizacija in dotok svežega denarja.

Marjan Horvat

1. 4. 2010  |  Mladina 13  |  Družba#MLADINA_PLACLJIVO#

Radovan Hrast, partizan in zapornik na Golem otoku

Pričevalci Spomin jim seže še v čas pred 2. svetovno vojno. Lok njihovih življenjskih spoznanj obsega predvojne razmere, doživljanje okupacije, upora in revolucije, ki jo v njihovih zaznavah lahko strnemo v sintagmo, da se staro ne sme več vrniti. Bili so dijaki, študenti, delavci, uslužbenci … Boj za narodovo osvoboditev in človeka vredno življenje je bil razlog za njihovo vključitev v narodnoosvobodilno gibanje, povojni čas pa je bil zanje tudi čas razočaranj, kajti lepi upi so se razblinili v vsakdanjem življenju. Naši pričevalci razgrinjajo pred nami življenje, ki so ga živeli, stiske in dileme, neuresničene sanje in na podlagi svojih izkušenj presojajo življenje, ki ga živimo danes.

Radovan Hrast, ki se je leta 1931 rodil v učiteljskem zakonu Lojzke in Oskarja Hrasta v Bukovščici v Selški dolini, danes živi upokojensko življenje v Šmartnem pri Ljubljani. Njegova življenjska pot je razburljiva in polna žalostnih, pa tudi svetlih obdobij. Bil je eden najmlajših slovenskih partizanov. Po vojni je najprej končal nižjo gimnazijo, se udeležil mladinskih delovnih brigad in bil na poti, da konča pomorsko šolo na Reki. To pa mu je preprečil spor Jugoslavije s Stalinovim informbirojem, ko so ga nedolžnega, kot še marsikoga drugega, poslali na Goli otok. Po štirih mesecih so ga izpustili, nato pa ga je prijatelj, sicer sodelavec vojaške obveščevalne službe, nagovoril k pobegu v Italijo. Bilo je januarja 1951. Radovan Hrast je bil obsojen na dve leti življenja na Golem otoku. Povratniki so bili deležni še hujše torture. Po dveh letih se je vrnil domov in se zaposlil v gospodarstvu. Pa tudi na morje je spet odšel in kot pomorščak obplul ves svet. Pri nas je prvi pisal o dogajanju na Golem otoku in v osemdesetih letih spodbudil proces rehabilitacije taboriščnikov z Golega otoka, na katerem je Titova oblast izolirala svoje nasprotnike in Stalinove privržence. Radovan se še danes vrača na Goli otok, ki velja za najhujšo povojno mučilnico. Tam se spomni revežev, s katerimi je lomil in prenašal kamenje, lakote, žeje in nečloveških odnosov med ljudmi. A vendar ne sovraži nikogar.

Jure Trampuš

1. 4. 2010  |  Mladina 13

Boj za delo

Dr. Darko Štrajn je filozof, ki je zaposlen na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Nekoč je bil eden od vodilnih posameznikov študentskega gibanja, ki je maja 1971 zasedlo Filozofsko fakulteto.

Dr. Darko Štrajn je filozof, ki je zaposlen na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Nekoč je bil eden od vodilnih posameznikov študentskega gibanja, ki je maja 1971 zasedlo Filozofsko fakulteto

Izjave tedna

»Kresalova včasih funkcionira kot neodrasla punčka. In ko se tega zave, popravi vtis in se prelevi v hladnega in preračunljivega robota.«

Evropski poslanec SDS MILAN ZVER, v Dnevnikovem Objektivu, o transformaciji

Kolumne

Heni Erceg: Morilski privilegiji

Jadranka Kosor vztrajno brani neubranljivo, najsi gre za njeno ravnanje ali za brezobzirne privilegije, njene lastne, pa tudi privilegije močno namnožene branilske populacije

Dr. Bogomir Kovač: Tudi brez žegna

V desetih letih po Drnovškovi vladi bomo to državo spravili na kolena in zato ne potrebujemo velikonočnih blagoslovov RKC

Bernard Nežmah: Nova doba premierove vladavine?

Sveženj zgledov, ki nakazujejo morebitni obrat pri vodenju države

Janko Lorenci: Slovenci in slovenclji

Malo trepetamo, kakšni hudiči da smo, malo smo napihnjeni, kako v redu da smo

Pomen druge svetovne vojne

V drugi svetovni vojni sta bila povsod po svetu osvobodilni boj proti okupatorjem in boj za pravičnejšo družbo po vojni neločljivi razsežnosti iste realnosti

Kultura

Premogovne države

Ocenjujemo

Knjiga

Mohsin Hamid: Ugovor vesti nekega fundamentalista

Ivan Esenko: Vrt, učilnica življenja

Film

Lovec na glave

Doba neumnosti

Kako izuriti svojega zmaja 3D

Louise-Michel

Plošča

Mastic Scum: Dust

Efterklang: Magic Chairs

Counterstrike: Therapy Session X-Mas

Gonjasufi: A Sufi and a Killer