Številka 19/2011

Mitja Gaspari: "Ni razloga, da na stvari ne bi gledali optimistično"

Mag. Mitja Gaspari je ekonomist, več let je bil guverner Banke Slovenije in dvakrat minister za finance, kandidiral pa je tudi za predsednika republike. Poleg predsednika vlade Boruta Pahorja in ministra za finance Franca Križaniča je ključni član vladne ekipe pri iskanju rešitev za čim hitrejši izhod Slovenije iz krize. Njegovi pogledi na nekatera najpomembnejša ekonomska vprašanja, kot so umik države iz gospodarstva, dokapitalizacija bank v večinski državni lasti in uvedba kapice na socialne prispevke, so v diametralnem nasprotju s pogledi ministra Križaniča. Gaspari se s tem ne obremenjuje in od svojih stališč tudi ne namerava odstopiti, pa čeprav mu z njimi pogosto ne uspe prepričati preostalih članov vladne ekipe. Mesto predsednika vlade ga ne zanima.

Dr. Zvonko Fišer: "Mislim, da je dobro, da se pravosodje čim manj politično angažira"

Z novim generalnim državnim tožilcem smo govorili na prvi delovni dan v novi vlogi, čeprav je bil vtis prav tak, kot da bi govorili na zadnji dan drugega zaporednega mandata. Za Zvonka Fišerja se zdi, kakor da je v tej pisarni od nekdaj, razmišlja o številnih nerešenih vprašanjih na tožilstvu, o katerih generalnih državnih tožilcev doslej nismo slišali govoriti. V programe ne verjame, prednostne naloge, pravi, pa mu postavlja kar praksa sama. Novega generalnega državnega tožilca in njegovo predhodnico več stvari ločuje, kot ju druži. Svetovnonazorsko se Fišer šteje k intelektualni levici, zaradi česar ima od nekdaj težave z identiteto, bistvene novosti novega zakona o tožilstvu podpira, do razširjene konfiskacije je bolj zadržan kot ne, vtikanje v konkretne zadeve se po njegovem mnenju za prvega tožilca ne spodobi, pregon finskega novinarja, ki je Janeza Janšo obtožil prejemanja podkupnine, pa označuje kot v teoriji mogoč, a ...

Dr. Judith Stacey: »Zakonik je bil pripravljen vizionarsko in inteligentno.«

V Sloveniji se že skoraj dve leti sprejema novi družinski zakonik, ki naj bi med drugim prinesel širšo definicijo družine, gejem in lezbijkam pa bi omogočil poroko in posvojitev otrok. Čeprav so spremembe, ki jih prinaša, naletele na zelo pozitivne odzive, zlasti v stroki, sta se proti njim združila desni politični pol in RKC. Dokument je zdaj že mesece povsem zablokiran v parlamentarni proceduri.
Ključni argument nasprotnikov družinskega zakonika je, da družine, ki bi jih priznal družinski zakonik, niso naravne. Sociologinja dr. Judith Stacey, ki predava na New York University, je nad takšnim izjavami povsem ogorčena. Tezo o tem, da je »normalna« samo ena družina, po možnosti tista, ki jo sestavljajo oče, mama in otroci, odločno zavrača. To ni presenetljivo, saj je ena vodilnih strokovnjakinj na področju raziskovanja intimnosti, partnerstev in družin ter se osredotoča zlasti na proučevanje raznovrstnosti družin. V svoji zadnji knjigi Unhitched: Love, Marriage, and Family Values from West Hollywood to Western China je denimo pod drobnogled vzela hollywoodske geje, poligamijo v Južni Afriki in matriarhat ljudstva Mosuo.
Staceyjeva je minuli teden obiskala Slovenijo, kjer je kot govorka sodelovala na mednarodnem seminarju Homofobija v šolah v Vzhodni Evropi, ki sta ga skupaj s partnerji pripravila Mirovni inštitut in Oddelek za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete.