Mladina 9/2013

Ewok: »Naši elektronski sceni se dogaja renesansa«

Ewok je razmeroma nov elektronski in na trenutke rockersko zveneč trio, v katerem je moči združila trojica glasbenikov iz drugih prepoznavnih zasedb. Idejni vodja je klaviaturist, oblikovalec zvoka in didžej Miha Šajina, sicer član zasedbe Moveknowledgement, v kateri kot frontman deluje N’toko. Tokrat se mu pridružuje energični vokalist Milan Jerkić (Intimn Frizurn), zasedbo pa zaokroža Luka Kuhar, eden dejavnejših bobnarjev mlajše generacije, ki ga je slišati v številnih zasedbah, tudi v Na lepem prijaznih. Gre za enega tistih svežih bendov z alternativne scene, ki so že resno opozorili nase. Preizkusili so tudi številne odre, a pravijo, da ne želijo nastopati za vsako ceno, tudi zaradi slabo plačanih nastopov, za kar poleg klubov krivijo glasbenike, ki so pripravljeni delati po dumpinških cenah. Sedmega marca pri založbi Kapa Records izide njihov prvenec No Time, isti dan pa ga bodo v živo predstavili v ljubljanskem klubu Channel Zero.

Jure Kotnik: "Treba je igrati globalno."

Jure Kotnik je arhitekt in teoretik mlajše generacije. Pozornost domače, pa tudi svetovne javnosti je vzbudil s knjigo o kontejnerski arhitekturi, za katero je prejel Plečnikovo medaljo za prispevek na področju arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike in za katero so na Amazonu zapisali, da je »a must have«, kar je verjetno najboljša možna kritika, ki si jo avtor lahko želi. Je svetovalec za arhitekturo vrtcev pri Svetovni banki, precej pa se ukvarja tudi z razvojem inovativne arhitekturne metodologije.

Goran Vojnović: "Nismo se oglasili prvič, le nikoli prej tako glasno in organizirano."

Filmsko področje ima resne težave že dvajset let. Zadnje leto so se stvari še poslabšale zaradi varčevanja, groženj z ukinitvijo Filmskega centra in spremembo sklepa o delovanju manjšinskih koprodukcij. Imenovanje Igorja Prodnika nas je razburilo predvsem zato, ker se je zgodilo povsem mimo stroke. In tako filmska politika deluje že predolgo. Vsi projekti v zadnjem letu so potekali v izredno težkih razmerah. Še vedno čakamo na izplačilo novembrskih honorarjev, nekateri še starejših. Vse to nezadovoljstvo in grožnje političnega delovanja so se akumulirali v protestu zoper Prodnika. Je bila pa to obenem spodbuda k razmisleku o nadaljnjem razvoju celotnega filmskega področja.

Dr. Mirjana Ule: »To so zgodovinski, prelomni dogodki. Stvar je postala preveč resna, da bi še vedno živeli svoja življenja mimo škodljivih procesov.«

Dr. Mirjana Ule je predstojnica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani ter raziskovalka mladine. Maja lani, pol leta pred slovenskimi ljudskimi vstajami, je napisala spremno besedo k prevodu Kulture narcisizma Christopherja Lascha, ki jo je končala takole: »Postmoderni razsrediščeni, brezdomni subjekt ima mogoče šele zdaj priložnost, da se dvigne izza barikad cinizma, ironije, distance in stalnega samoizpraševanja ter se postavi na branike človečnosti proti vsem oblikam družbenih neenakosti, marginalizaciji, revščine in drugih socialnih tegob za obrambo globalne družbene solidarnosti in socialne pravičnosti. Tako lahko stori nekaj za druge in – če že hočete – s tem tudi zase.«

Jorgos Mitralijas: »Neonacizem je na pohodu.«

Jorgos Mitralijas je 64-letni Grk, novinar v pokoju, ki se kot aktivist in levičar noče upokojiti. Še posebej danes ne, ko se svet spreminja in je njegova domovina na robu družbene katastrofe. Jorgos je eden glasnejših in najbolj brezkompromisnih predstavnikov grške radikalne levice. Prepričan je, da se morajo grški in evropski državljani samoorganizirati in braniti, celotno Evropo pa glasno svari pred vnovično fašistično prevlado. Bil je med ustanovitelji koalicije Siriza, ki je od zadnjih volitev po številu poslancev druga stranka v grškem parlamentu, in je soustanovitelj Odbora proti dolgu in Grškega socialnega foruma ter pobudnik evropskega protestnega gibanja. Jorgos je nekakšen vsemediteranski revolucionar, ki ima veliko somišljenikov v Španiji, Italiji in Franciji. V svoji radikalnosti in kritičnosti ne prizanaša niti lastni stranki, Sirizi. Tudi levici očita pretirano pasivnost v odnosu do naraščajočega neonacizma, ki se v Grčiji imenuje Zlata zarja in ki postaja vse agresivnejši in nasilnejši, še posebej do priseljencev, manjšin in gejev. Te dni kroži po Evropi, v različnih jezikih (med drugim tudi v slovenščini in hrvaščini), Evropski protifašistični manifest, ki ga je sestavil predvsem Mitralijas in ki so ga med prvimi podpisali francoski filozof Etyenne Balibar, brazilsko-francoski sociolog in filozof Michael Löwy, nemška poslanca stranke Die Linke Annete Groth in Andrej Hunko, belgijski zgodovinar Eric Toussaint in francoski sindikalist in aktivist Olivier Besancenot. Skratka, levičarji in marksisti, ki se te do včeraj »bogoskrunske« označbe ne sramujejo. Posebno dolg pa je seznam španskih podpisnikov. Kljub temu je manifest še v povojih, zbiranje podpisov se šele začenja.

Dr. Marko Snoj: »Danes stare mame govorijo ful!«

Irakizirati, bermude, batler, CD, odsurfati, opa, puzzle, rave, romolog, heavy metal, janšizem, kučanovec, bušizem, berlusconizem, tevejevec, jet set, estradnik, ful, kul, hekanje, hobit, rambo, superman, čaga – vse te besede in še 6500 drugih, ki so danes v rabi, podčrta wordov črkovalnik kot napačne, Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pa jih ne navaja. Morda ne za dolgo. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU so novejše besedje tujega in domačega izvora, ki je v pisni rabi, zbrali v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika. Večina jih je morda na pol poti, da postanejo del dopolnjenega Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Že bežen pogled v Slovar novejšega besedja slovenskega jezika pa glede na veliko novih besed obeta pravo revolucijo v pisanju. No, če smo natančni, ne obeta, temveč jo prikazuje, saj se je revolucija že zgodila.
O izbiri besed za uvrstitev v slovar, o nevarnosti anglizacije oziroma amerikanizacije slovenskega jezika, o nekaterih pozabljenih besedah, ki so se znašle v novem slovarju, pa tudi o najzanimivejših besedah z aktualno družbeno vsebino smo se pogovarjali s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in sourednikom zbirke Slovarji prof. dr. Markom Snojem. Avtorji slovarja: Aleksandra Bizjak Končar, Alenka Gložančev, Boris Kern, Polona Kostanjevec, Domen Krvina, Nina Ledinek, Mija Michelizza, Andrej Perdih, Špela Petric, Marko Snoj, Ivanka Šircelj Žnidaršič, Andreja Žele.