Mladina 12/2013

Boris Bajc: "Sodelovanje s Fructalom je postalo tradicija, ki v tej dolini obstaja že 40 let."

Ponuja se več rešitev. Z večjimi trgovci se že pogovarjamo, da bi del breskev ponudili na police, vendar se bojimo, kakšne količine bodo lahko temu namenjene. Ostajamo optimistični in si prizadevamo, da bi čim več breskev plasirali na trg, saj lahko le tu iztržimo njihovo pravo ceno. Tako znotraj kot zunaj Slovenije. Pri tem moramo jasno poudariti, da imamo še vedno pravno veljavno pogodbo s Fructalom. Dokler je ne razveljavijo, ne moremo podpisovati novih z novimi partnerji.

Janez Fabijan: »Prej smo pretiravali z državo, češ da mora biti prisotna povsod, zdaj bi podjetja mačehovsko pustili propasti.«

Če vlada ne bo takoj začela reševati podjetij, kmalu ne bo več kaj rešiti in tudi ne kaj prodati. »Opažamo nevarnost potencialnih sovražnih prevzemov podjetij, ki jih pripravljajo tuje multinacionalke. Tarča so temeljne dejavnosti pomembnih slovenskih podjetij, ki so se zaradi prezadolženosti znašla v težavnem procesu prestrukturiranja,« opozarja mag. Janez Fabijan, namestnik guvernerja Banke Slovenije in vodja projekta prestrukturiranja podjetij pri Banki Slovenije.

Dr. Zlatan Dežman: Hitrejši, a krivičnejši kazenski postopek

Zlatan Dežman je teoretik in je praktik. Po nekaj desetletjih na položaju kazenskega sodnika v razpravni dvorani ima malokdo več izkušenj z rabo kazenskopravne zakonodaje v praksi. Na podlagi teh izkušenj svari pred konceptualno reformo zakona o kazenskem postopku in diskontinuiteto, ki bi jo ta prinesla. Poenostavljanju postopka, ki bi ga povzročila odprava sodne preiskave, nasprotuje, ker standardi varovanja človekovih pravic po njegovem mnenju niso nikdar previsoki.

Barbara Kresal: »Delavci niso blago«

Ta mesec je bila s soglasno podporo poslancev državnega zbora sprejeta reforma trga dela. Dr. Barbara Kresal, profesorica na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter raziskovalka na Inštitutu za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, se strinja z nekaterimi rešitvami, ki jih prinaša, a opozarja na več pomanjkljivosti in poudarja ključni pomen boljšega inšpekcijskega nadzora. Predvsem pa svari pred zahtevami po še večji prožnosti, saj v njih vidi grožnjo človekovim pravicam.

Peter Hook: »Tisto je bil res prav poseben čas«

Na krilih britanskega punka, ki je konec sedemdesetih let pretresel svetovno glasbeno dogajanje in konservativno družbo, je pot začela tudi danes kultna zasedba Joy Division. Že dve leti pozneje je napisala novo poglavje. Takrat jo je v roke dobil ekscentrični producentski vizionar Martin Hannet in skupaj sta povila eksperimentalno, »arty« punkovsko izpeljanko, ki jo danes poznamo kot postpunk. Le leto pozneje je skupini velike načrte prekrižala tragična usoda. Ali pa neumnost, če vprašate basista Petra Hooka. Dan pred odhodom na prvo ameriško turnejo je karizmatični frontmen in tekstopisec Ian Curtis, ki je trpel za epilepsijo in depresijo, pri nedopolnjenih štiriindvajsetih letih storil samomor, s tem pa se je končala tudi zgodba zasedbe Joy Division.