Matjaž Gruden je že več kot 20 let zaposlen v Svetu Evrope, zdaj vodi enega izmed direktoratov. Živi v Strasbourgu, zadnja leta je kolumnist dnevnika Večer, zanj piše pronicljive kolumne. Ni tipičen evropski funkcionar, govori neposredno, ostro, ne skriva se za diplomatskimi funkcijami, seveda vedno poudari, da gre za njegova osebna stališča in ne za stališča organizacije, v kateri je zaposlen, a morda tudi zaradi nje same, njenega ustroja, njenih temeljev nekompromisno vztraja pri pomenu, pravnem in civilizacijskem, evropske konvencije o človekovih pravicah. Zaskrbljen je, danes evropski konsenz razpada, razpada zavedanje, da brez solidarnosti in sočutja družba neha obstajati, ko vse to izgine, se začne dehumanizacija tistih, ki so v stiski, in tistih, ki jim ni mar. »Kadar pozabimo na soljudi, tudi sami nehamo biti ljudje,« pravi.
Izjave tedna
»Ko sem postala urednica, so mi govorili, da moram imeti debelo kožo, je že precej debelejša, kot je bila marca letos, iz teflona pa še nisem.«
Kolumne
Janko Lorenci: Gumb
Trump in bomba
Bernard Nežmah: Nasilje nad okoljem in nad politiki
Od dolgega repa Kemisa pa do napada na nemškega desničarskega politika
Vlado Miheljak: Je zgodovina na strani bebcev?
(aporije demokracije)
Grega Repovž: Zlorabljeni inženirji
Pa smo priča novemu demagoškemu udaru. Poimenovali ga bomo kar inženirski udar. A ne gre za to, da bi inženirji v tej državi izvajali kakšen državni ali drugačen politični udar, temveč so inženirji...
Dr. Bogomir Kovač: Nerešena dilema
Bitke za politične koristi evra so globalne, izgube pa so vedno lokalne