položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 0 | ID: 214695| Tiskana: 10 / 2022 urejanje »

Mladina 10/2022

11. marec 2022

Prelistaj revijo

Uvodnik

Grega Repovž: Preprosti odgovori

PREBERI

Ustavite Putina!

Zakaj se Zahod ne more znebiti odvisnosti od avtokratov in zakaj avtokrata ne more nič več ustaviti – niti kapitalizem

Marcel Štefančič jr.

Štiri slike vojne z mediji

Jure Trampuš

Užaljeni Možina

Jure Trampuš

Naj se sliši glas upora

Jure Trampuš

Dva shoda, dve policiji

Peter Petrovčič

Pravi in nepravi pari

Luka Volk

Zakaj voliti Levico?

Luka Volk

»Frankolovski zločin«

Luka Volk

Počivalšek: »Hvala, Mark Cuban«

Monika Weiss

Minimalno plačo prejema precej manj zaposlenih, kot trdijo v gospodarstvu

Borut Mekina

Vizionar ali zlikovec?

Gregor Kocijančič

Problem Slovenije niso visoki davki, ampak nizke plače večine

Luka Volk

Politične sankcije s pravno podlago

Peter Petrovčič

Inflacija negotovosti

Monika Weiss

Ko patriarh zagrozi, prezident udari

Marjan Smrke, sociolog religije

Odnos do beguncev

Marjeta Doupona

Borut Mekina

11. 3. 2022 | Mladina 10 | Družba#MLADINA_PLACLJIVO#

»Zdaj imajo številni v Rusiji le še patriotizem ob praznih hladilnikih, kar je eksplozivno stanje«

V politiki ima umetnost vlogo lakmusovega papirja. Ko začne oblast širiti svoj vpliv na prepovedana področja, navadno sprva trči ob kritične in provokativne umetnike. Mihail Kalužski je bil tako eden prvih, ki je zaznal metamorfozo Rusije iz mlade demokracije v avtoritarno državo. Kalužski je ruski dramatik in novinar. Rodil se je v Novosibirsku, danes pa živi in dela v Berlinu, kamor je pred leti prispel kot politični emigrant. Ko se je od Rusije poslavljal, to je bilo med letoma 2012 in 2014, je tam delal kot kustos gledališkega programa v moskovskem Centru Andreja Saharova, ustanovljenega leta 1996 z namenom zaščite človekovih pravic, posvečenega ruskemu Nobelovemu nagrajencu in disidentu Andreju Saharovu. Rusija je leta 2014 center, ki so ga pred tem številne skrajno desne organizacije tudi fizično napadale, razglasila za »tujega agenta« in delo v njem je postalo težko, če ne nemogoče. Kalužski se danes v Berlinu ukvarja z dokumentarnim gledališčem in temami, kot so spomin, konflikti, množični mediji. Njegove drame, naslovljene Kriza, Moskovski procesi, Stalinov pogreb ali Vstaja, so bile uprizorjene in odigrane po vsej Evropi.

Izjave tedna

»Pika Nogavička je bila feministka, kot si sama želim biti.«

Ministrica za šolstvo Simona Kustec na srečanju gibanja Povežimo Slovenijo o feminizmu

Kolumne

Janko Lorenci: Sam med lutkami

Avtokrati, naši, tuji

Bernard Nežmah: Vodja, ki odloča o vsem

Od Slovenije prek Sovjetske zveze do Rusije in Ukrajine

Vlado Miheljak: Ruske mačke in poparjeni mačkoni

(Je prijatelj njegovega prijatelja res njegov sovražnik?)

Grega Repovž: Preprosti odgovori

Bi bilo presenetljivo, da se je na učitelje zaradi stavke to sredo usul tak plaz jeze, besa – da bo tako, je bilo jasno že dan pred stavko, ko so se v neoliberalnih dnevnikih pojavile objave raznih...

Dr. Bogomir Kovač: Demilitarizacija in ne oboroževanje

Vojne so vedno ekonomsko destruktivne in politično zavajajoče, prinesejo pa tudi veliko gorja

Heni Erceg: Guns & roses

Vojna je razgalila institucionalni rasizem v Evropi, kjer se krepi domači nacionalizem. Plodna tla, iz katerih je že davno vzklil Putinov avtohtoni fašizem.

Kultura