Rachel Cusk (1967), ena od gostij letošnjega festivala Literature sveta – Fabula, spada med ta čas najbolj brane britanske pisateljice. Rojena Kanadčanka, ki je otroštvo preživela v Los Angelesu, na začetku najstništva pa se je preselila v Veliko Britanijo, tam živi in ustvarja še danes. Piše že od začetka devetdesetih let, a pravo prepoznavnost si je zagotovila z esejističnima avtobiografskima knjigama o materinstvu in o ločitvi ter v zadnjem času s trilogijo Obris. Ta s strukturo pripovedi – glavni lik se izrisuje skozi zgodbe drugih ljudi – vzpostavlja popolnoma nov tip romana, pri tem pa se nevsiljivo, a vseeno dovolj poglobljeno dotika tem, ki Rachel Cusk zanimajo že od začetka ustvarjanja: partnerski odnosi, kariera, družina, osebne travme in negotovost – vse, kar zaznamuje žensko in določa njen položaj v družbi.
Na sobotnem kongresu Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene izmed dveh predstavniških organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji, so člani z dvotretjinsko večino izvolili za novo predsednico Ksenijo Dobrila. Nekdanja učiteljica in ravnateljica, ki je bila v minulih štirih letih predsednica Institucionalnega paritetnega odbora, ki bdi nad udejanjanjem zaščitnega zakona iz leta 2001, je zamenjala prejšnjega predsednika Rudija Pavšiča. V času njegovega 23-letnega predsedovanja Zvezi je bil odobren zaščitni zakon, Slovenija je vstopila v Evropsko unijo in zgodila se je finančna in gospodarska kriza, kar vse je vplivalo na politični in gospodarski položaj Slovencev v Italiji. Zdaj so pred narodno skupnostjo Slovencev v Italiji novi izzivi, povezani s političnimi spremembami v Evropi, zlasti pa s spremembo političnega vzdušja v Italiji, ki ga v vladni koaliciji krojita populistično Gibanje petih zvezd in nacionalistična Liga.
Izjave tedna
»Družba očitno deluje kot robotski sesalnik. Ko gre za prah, ga zlahka pospravi, pri večjih svinjarijah pa se nekajkrat zaleti in odpove.«
Kolumne
Janko Lorenci: Mehurčki počijo
Napetosti v oblastni navezi
Bernard Nežmah: Javni razpisi kot leglo kriminala
Od okolja do kulture in znanosti
Vlado Miheljak: Nevidni tretji
(Na lovu za Georgeem Kaplanom)
Grega Repovž: Pahorjev novi zdrs
Šestega septembra 1930 so bili zjutraj ob 5. uri in 43 minut po končanem 1. tržaškem procesu na gmajni pri Bazovici ustreljeni Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič,...
Dr. Bogomir Kovač: V labirintih politične prevzetnosti
LMŠ se po šestih mesecih vedno bolj obnaša kot velika vodilna stranka, Šarec pa kot politični hegemon
Heni Erceg: Pismo iz Avstrije
Pismo, s katerim je koroška škofija sporočila hrvaškim škofom, da prepoveduje mašo, ki naj bi jo maja letos darovali za pliberške žrtve, je povzročilo skrajno ogorčenje v hrvaški biti
N'toko: Normalni časi
Za tiste, ki si želimo opazovati vlado s kritičnim, levim očesom, je pomembno, da ne zapademo v cenene zgodovinske primerjave in nostalgijo za izgubljenimi časi
Kultura
Portret
Katarina Gomboc, pesnica
... za katero je poezija ena najlepših reči na svetu