»Največja težava je globalizacija kapitalizma. V vseh slojih od politike navzdol so ljudje, ki slepo kolaborirajo z diktatom velikih. S hipnotičnim vsiljevanjem potrošništva se zasaja nezadovoljstvo med ljudi, ki si ne morejo privoščiti stvari, brez katerih nisi kul. Vrh jim s svojo destruktivnostjo ne ponudi niti sanj v obliki dobrih zgledov med posamezniki nacije. In tako ljudstvo zapade v apatijo, ki je dosti slabša od jeze. Doktrina ustvarjanja denarja in ne denar kot posledica ustvarjanja je uničila zahod, finančno in duhovno,«
19. 12. 2011 | Mladina 50 | Družba#MLADINA_PLACLJIVO#
Goran Vojnović: "Odpiranja družbe ni mogoče zaustaviti"
Goran Vojnović (1980), diplomant filmske in televizijske režije na AGRFT, se je leta 2008 z romanom Čefurji raus! prebil na slovensko literarno sceno. V svojem prvencu je širši javnosti jezikovno bogato ter vsebinsko zanimivo in zabavno predstavil življenje potomcev priseljencev iz nekdanjih republik skupne države. Letos je izdal drugo knjigo z naslovom Jugoslavija, moja dežela, v kateri predstavlja usode družin v času razpadanja SFRJ.
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Politika#MLADINA_PLACLJIVO#
Dr. Peter Jambrek: "Spora na desnici sploh ni bilo. Se pa nekaj takega dogaja v zadnjem času."
Danes je Peter Jambrek politično osamljen, pravi. In srečen. Prej je bilo drugače. Še nedavno, recimo, je bil ustanovitelj in prvi predsednik Zbora za republiko, organizacije v orbiti stranke SDS. Še pred tem, preden je ustanovil prvo zasebno fakulteto v Sloveniji, je bil notranji minister v vladi Andreja Bajuka pa predsednik ustavnega sodišča in pred tem eden od piscev slovenske ustave. V devetdesetih letih in po prelomu tisočletja je bil Jambrek boter desnice. Kaj pa je bil pred tem? Komunist? Ali celo, kot mu sedaj očitajo na desnici, sodelavec tajne policije, SDV?
Kolumne
Konec liberalizma?
Liberalizem nikoli ni bil enoznačno gibanje. Tudi v slovenski zgodovini je v različnih obdobjih in sočasno obstajalo več različnih tipov liberalizma, ki nimajo skupnega imenovalca. Začetki liberalizma segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko je nastala delitev na staroslovence in mladoslovence. Šlo je za podobno dilemo kot danes: ali modernizacija ali slovenstvo oziroma kako združiti oboje in v nacionalnem smislu preživeti. Danes je razvojno ponovno moderen »nemški vlak«, v jezikovnem smislu pa nemščina že dolgo ne ogroža več slovenščine. »Lingua franca«, ki slovenščino naglo nažira v znanosti, podjetništvu in tudi kulturi, je postala angleščina. No, v resnici amerikanščina ali nekakšna svetovna mešanica angleških jezikov. Današnji »liberalni nemčur« gospodarsko in razvojno prisega na Nemčijo, jezikovno pa na amerikanščino.
Kultura
Portret
Bojan Brecelj, fotograf
… ki s projektom Selfish in fotografsko razstavo Kdo si? spodbuja samoportretiranje
Ocenjujemo
Konzum
Pisma bralcev